V Nemčiji bodo žarišča klopov prepoznavali na prav poseben način

Poleti se tveganje, da dobimo klopa, močno poveča. Dovolj je lahko že kratek obisk narave.

Nevarnost namreč že dolgo ni več omejena samo na gozd. Možna območja, kjer lahko tvegamo, da se bo na nas prisesal klop, predstavljajo tudi parki, travniki ali kopališča ob jezerih in rekah, celo sprehajalne poti.

Kje so tveganja za okužbo največja, zdravstvene službe običajno lahko določijo na podlagi statistike prijavljenih obolenj.

Vendar se žarišča lahko tudi spreminjajo.

Že majhne razlike v vegetaciji, vlagi ali temperaturi lahko odločajo o tem, kako močno se širijo povzročitelji bolezni.

Prav to je osnova raziskovalnega projekta iz Bavarske, pri katerem bodo z uporabo dronov in umetne inteligence poskušali pravočasno prepoznati žarišča, kjer obstajajo možnosti za potencialno okužbo z boleznimi, ki jih prenašajo klopi, poroča portal Smart Up News.

Cilj: digitalni zemljevidi z območji tveganja za KME in boreliozo

Projekt "Monid Habitrack" koordinira univerzitetna klinika LMU München skupaj z več raziskovalnimi ustanovami iz Bavarske.

Cilj projekta je ustvariti podatkovno platformo z digitalnimi zemljevidi, ki bodo prikazovali območja tveganja za okužbo predvsem z klopnim meningoencefalitisom (v nadaljevanju KME) in boreliozo.

Na platformi bodo združeni različni podatki, kot so vremenski, podnebni in okoljski podatki, podatki o najdbah klopov, znanih primerih bolezni ter posnetki z droni.

Te podatke bodo analizirali s pomočjo strojnega učenja, analize pa bo podpirala umetna inteligenca.

Kako bodo v pomoč droni?

Posebej nenavadna je uporaba dronov. Letalniki zagotavljajo visokoločljive posnetke travnikov, gozdnih robov in vlažnih območij, kjer imajo klopi pogosto idealne pogoje za življenje.

Gre za območja, kjer se povzročitelji bolezni še posebej dobro ohranjajo ali širijo.

Posnetki naj bi razkrivali razlike v rastlinju, senčnih površinah ali vlagi tal, skupaj z vremenskimi podatki pa bodo na iz teh podatkov nastajali modeli, ki naj bi pravočasno prepoznali nevarna žarišča.

Veliko okužb ni odkritih

Ob zbiranju teh podatkov pa želi projektna skupina tudi natančneje ugotoviti, kako močno sta obe omenjeni bolezni v regiji dejansko razširjeni.

V ta namen želijo zbrati podatke o okuženosti, kar pa ni lahko.

Zdravstvene oblasti namreč razpolagajo le s podatki prijavljenih okužb, strokovnjaki pa menijo, da jih veliko ni zaznanih, bodisi, ker so ostale neodkrite (to je posebej pogosto pri boreliozi, kjer lahko od okužbe do izbruha bolj nevarne druge faze bolezni mine tudi več let), ali pa ker zdravniki atipične ali milejše simptome pripišejo drugim bolezenskim stanjem.

Zato so začeli pozivati prostovoljce k darovanju vzorcev krvi, na podlagi katerih bodo poskušali s študijo protiteles ugotoviti dejansko okuženost prebivalstva na posameznih območjih.

Bolj natančna opozorila in hitrejši odziv zdravstva

Raziskovalci upajo, da bo na ta način mogoče pravočasno prepoznati prihodnje izbruhe, zdravstvene oblasti pa bi se tako lahko odzvale hitreje in bolj ciljno opozarjale prebivalce.

Možna bi bila natančnejša opozorila za posamezne regije ali določena obdobja, še piše portal.